Muzejska zbirka Rifnik in njegovi zakladi

V starem trškem jedru nasproti župnijske cerkve sv. Jurija je na ogled arheološka razstava, ki prikazuje večtisočletno zgodovino Rifnika.

Občudujete lahko preko 600 eksponatov razstavljenih v vitrinskih sklopih od mlajše kamene dobe do prihoda Slovanov. Poleg eksponatov je prikazana tudi rekonstrukcija prazgodovinske hiše in načina oblačenja. Postavitev je zasnovana moderno, na panojih so razlagalni teksti in povečane fotografije najimenitnejših predmetov, različne rekonstrukcije in terenska dokumentacija. Rifniško bogastvo ni samo v neizmerljivi vrednosti posameznih izkopanin, ampak tudi v neskončnem številu preprostih predmetov vsakdanje rabe, ki nam s svojo izpovednostjo približajo življenje prastarih prebivalcev te markantne gore južno od mestnega središča.

 

Ipavčeva hiša

V strnjenem naselju starega trškega jedra Šentjurja že od leta 1760 stoji rojstna hiša družine Ipavcev. Legendarna šentjurska dinastija se je v zgodovino zapisala predvsem zaradi glasbe in medicine.

Na Ipavčevini je danes postavljena stalna razstava o njihovem življenju in delu, v kleti je vinoteka z izbranimi vini, vrt pa krasita stara lipa in Plečnikov vodnjak. V hiši je tudi poročna soba, ob hiši pa raste trta modre kavčine, cepič najstarejše trte v Evropi z mariborskega Lenta.

 

 

Muzej Južne železnice

Muzej Južne železnice se v Šentjurju nahaja pri železniški postaji. V Franc-Jožefovem prometnem uradu si lahko ogledate prikaz bogatega arhivskega gradiva in železniških naprav od leta 1844 dalje ter občasno razstavo ˝Ujeti trenutki ob železni cesti Gradec-Celje˝.

V neposredni bližini pa boste spoznali še muzejske enote: kretniška bločna postavljalnica, parna lokomotiva, signalno-progovne naprave ter zaščiteno eksotično drevo pagodovec, ki je darilo avstrijskega dvora ob otvoritvi proge Gradec-Celje.

 

 

 

Stalna razstava New Swing Quarteta – Pesem južne železnice

New Swing Quartet nedvomno sodi v sam vrh glasbenih skupin, ki so zaznamovale drugo polovico 20. stl. na Slovenskem. Od samega začetka obstoja je presegel lokalne in nacionalne okvire. V slovenski prostor je prinesel do tedaj neznano in slovenski glasbeni tradiciji na prvi pogled tujo glasbeno izročilo, ime svoje domovine pa ponesel daleč v svet ravno zaradi vrhunske interpretacije omenjene glasbe.

Skozi svoje dolgoletno delovanje je kvartet skupaj s svojimi člani postal nepogrešljiv del slovenskega kulturno-zgodovinskega spomina. Pobuda za ureditev spominske sobe in stalne razstave je zato logično nadaljevanje umeščanja zasedbe v kolektivni spomin in več kot upravičen poklon kvartetu in njegovemu delovanju. Odločitev, da se spominska soba uredi v Šentjurju – mestu, iz katerega New Swing Quartet izhaja, oziroma njegovemu rojstnemu kraju – je na ta način svojevrstna podelitev domicila ter simbolna zahvala tako mesta kvartetu kot kvarteta mestu.

Spominska soba s stalno razstavo želi obiskovalce seznaniti o delovanju in zgodovini kvarteta ter njegovemu pomenu v slovenskem in mednarodnem prostoru. Rdeča nit razstave je glasba, v celoti pa je zasnovana dvojezično – v slovenskem in angleškem jeziku.

 

Kmetijska šola z gospodarskimi objekti

Deželna kmetijska šola je bila ustanovljena leta 1907, ko je deželni zbor v Gradcu odobril sredstva. Z rednim poukom je začela januarja leta 1910, kot prva tovrstna šola s slovenskim učnim jezikom v habsburški monarhiji. Šola je dvonadstropna, močno členjena stavba s poudarjenim vhodnim portalom.

Velike zasluge za ustanovitev šole ima dr. Gustav Ipavec, takratni župan. Šolska in gospodarska poslopja so bila dograjena konec leta 1909. Prvi ravnatelj je bil Ivan Belle. Glavni namen šole je bil organiziranje enoletnih teoretično-praktičnih tečajev za kmečke fante iz živinorejskih krajev. Obravnavali so vse panoge kmetijstva, razen vinogradništva, ki je bil v domeni drugega deželnega zavoda na Štajerskem, tj. Vinarske in sadjarske šole v Mariboru.

 

Potomka Stare trte – Modra kavčina

Na pročelju hiše Ulice skladateljev Ipavcev 26 se na letvah razrašča potomka najstarejše vinske trte iz Lenta, modra kavčina. Trto je Občina Šentjur prejela v dar od Mestne občine Maribor leta 1998.

Okrog 440 let stara vinska raste v osrednjem delu mesta Maribor na Lentu, točno v Vojašniški ulici 8 v Pristanu. Raste ob južni strani pročelja te enonadstropne hiše. Ime je dobila zaradi svoje častljive starosti, saj spada med najstarejše domače vinske sorte na Slovenskem, imenovana modra kavčina ali žametna črnina. Njeno starost so po letnicah ugotovili z metodo sondaže in s pomočjo mikroskopa. Modra kavčina je rdeča sorta vinske trte in istoimensko vino. Je avtohtona slovenska sorta, ki zori pozno, obrodi veliko grozdja in je izjemno odporna proti škodljivcem.

 

Pagodovec pri Železniški postaji Šentjur

2. junija leta 1846 je po območju današnje Slovenije prvič stekel železniški promet. Dograjena je bila proga med Gradcem in Celjem, ena od etap pri gradnji železniške zveze med Dunajem in Trstom.

Na železniški postaji Šentjur se je zbrala velika množica ljudi. Med postankom na tej postaji so predstavniki potnikov slavnostnega vlaka posadili eksotično drevo »pagodovec« ali japonska sofora, ki še danes spominja in obeležuje ta slavnostni dogodek. Japonska sofora je okrasno drevo, ki je kljub svojemu imeni doma na Kitajskem in Korejskem polotoku in cveti v mesecu avgustu.